2.2.15 Olajšavi za investiranje in za vlaganja v zeleni prehod, s posebnim poudarkom na sistemih za ogrevanje in hlajenje
Davčno poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p.
Olajšava za investiranje
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za investiranje v višini 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva. Zavezanec lahko olajšavo koristi z znižanjem davčne osnove za davčno obdobje, v katerem je prišlo do vlaganja, neizkoriščen del olajšave pa lahko prenese v naslednja davčna obdobja in zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja.
Skupno zmanjšanje davčne osnove, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenih delov davčnih olajšav in izgub iz preteklih davčnih obdobij, je omejeno do največ 63 % davčne osnove. V praksi to pomeni, da zavezanec vedno plača davek na najmanj 37 % davčne osnove (davčni dobiček).
Olajšave za investiranje ni možno uveljavljati za investicije v opremo in neopredmetena sredstva v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna RS oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
Uveljavljanje olajšave za investiranje je vezano na pogoj, da zavezanec sredstva, za katero je izkoristil olajšavo, ne proda oziroma ne odtuji prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem sredstva, če je obdobje amortiziranja krajše od treh let. Če se navedeni pogoj ne izpolni, mora zavezanec za znesek izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo v letu prodaje oziroma odtujitve sredstva. Ne glede na to pa v skladu z določbo 20. člena ZIUOPZP zavezancu davčne osnove ni treba povečati, če je do odtujitve opreme prišlo na podlagi uničenja zaradi poplav in plazov.
Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne more uveljavljati investicijske olajšave za vlaganja v davčnem obdobju, v katerem davčno osnovo ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov. Za vlaganja iz tega davčnega obdobja tudi ne more uveljavljati olajšave naknadno, ko preneha ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov. Prav tako v obdobju, ko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne more koristiti neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja iz predhodnih davčnih obdobij, v katerih je davčno osnovo ugotavljal na podlagi dejanskih odhodkov. Lahko pa neizkoriščeni del olajšave iz obdobij, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, koristi, ko preneha ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov in jo ponovno ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov (ob pogoju, da še ni preteklo pet let od obdobja vlaganja).
Glede razmejitve med opremo in sestavnim delom nepremičnine FURS pojasnjuje, da če gre za premično sredstvo, ki ima svojo samostojno funkcijo, a mora biti zaradi svoje zasnove pritrjeno na zemljišče ali zgradbo (npr. solarni paneli, toplotna črpalka, kamera, bivalni zabojnik, mobilna hiška, šotor, …), pri čemer je možna njegova odstranitev, premestitev in usposobitev za uporabo na drugem mestu in ta praviloma ni povezana z znatnim posegom v njegovo funkcionalnost ali konstrukcijo (ne povzroči znatne škode na sredstvu oziroma znatnih stroškov), se tako sredstvo razvršča kot oprema in je zanj mogoče uveljavljati olajšavo za investiranje (razen če ne gre za opremo, ki je iz možnosti uveljavljanja olajšave izrecno izvzeta).
Če pa gre za sredstvo, ki je po svoji naravi sicer premično, a se vgradi ali na drug način trajno spoji z zemljiščem oziroma zgradbo in omogoča oziroma dopolnjuje določeno funkcionalnost…
