Amandma k 1. členu: Med zakoni, ki jih ZIUOPDVE spreminja, ni več Zakona o verski svobodi.
Med zakoni, od določb katerih se odstopa, sta še Zakon o verski svobodi in Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20).
Amandma k 5. členu: Črtano je, da se ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa iz ZIUOOPE podaljša do 30. junija 2021.
Opomba: Napovedano je bilo, da se bo že sprejeti amandma k 5. členu na seji Državnega zbora 25. 11. 2020, kjer bodo potrjevali ZIUOPDVE, razveljavil, pa se ta napoved ni uresničila.
Amandma k 11. členu: Črtano je, da se nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni iz ZZUOOP ne povrne delodajalcem javnega sektorja.
Amandma k 22. členu: dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19 iz ZZUOOP, ki se po novem izplačuje tudi v času razglašene epidemije, se s tem amandmajem določa za zaposlene v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva. Hkrati je v prehodnih določbah napisano, da se sprememba iz 22. člena uporablja od 19. 10. 2020 do preklica epidemije.
Amandma k 23 in 24. členu: dodatno so do nadomestila zaradi razlogov višje sile po ZZUOOP upravičeni tudi sledeči delojemalci:
- ki na delo ne morejo pridi iz razloga nedelujočega javnega prevoza;
- ki na delo ne morejo priti zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami.
Ta višina nadomestila je določena v skladu z ureditvijo po ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Delodajalec pa je v teh primerih upravičen do povračila izplačila nadomestila v celoti.
Amandma k 27. členu določa: v osmih dnevih po uveljavitvi ZIUOPDVE bodo delodajalci lahko vložili zahtevke za povračila nadomestil plače, ki se uveljavljajo za čas pred uveljavitvijo ZIUOPDVE (to je v povezavi z omenjenimi novimi povračili nadomestil v primeru nedelujočega javnega prevoza in nezmožnosti priti na delo zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami).
Z amandmajem pa se izvzema iz upravičencev do povračil nadomestil plač delavcev zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej neposredni in posredni proračunski uporabniki, katerih prihodki iz javnih virov so bili v letu 2019 70 % ali več, delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost pod določenimi pogoji ter določeni mednarodni subjekti.
Amandma k 30. členu pa omogoča delodajalcem, da bodo lahko vlagali za dejansko nastalo odsotnost delavca od 1. 9. 2020 naprej povračila nadomestil plače za delavce:
- ki na delo ne morejo pridi iz razloga nedelujočega javnega prevoza;
- ki na delo ne morejo priti zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami.
Kot je določeno s predhodnimi amandmaji, bo rok za vložitev v osmih dneh po uveljavitvi ZIUOPDVE.
Ta nova pravica do nadomestila za delojemalca in njegovo povračilo za delodajalca bo veljala torej za nazaj od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020 in se lahko tudi podaljša s sklepom Vlade za 6 mesecev.
Po amandmaju k 32. členu se podatki o uresničevanju teh pravic hranijo po poteku 10 let še 30 let.
Amandma spreminja 58. člen »Četrti a. del izredni dogodek, XVII.a poglavje vodenje postopka ob izrednem dogodku, 306.a člen.
Po amandmaju k 35. členu, ki je bil podan za sprejem na obravnavi ZIUOPDVE 25. 11. se amandmajem zvišuje povračilo nadomestila plače na povprečno slovensko mesečno plačo (predhodno je bilo nadomestilo omejeno z zneskom najvišjega denarnega nadomestila za brezposelnost). S spremembo člena se prav tako omogoči delodajalcem 100 % povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo za primer, da delodajalec še ni dosegel praga pomoči po točki 3.1 Začasnega okvira EU za državne pomoči, ki znaša 800.000 evrov. To bo prišlo predvsem upoštev za mala in srednje velika podjetja, možno pa tudi za ostala, večja podjetja. To pomeni, da delavec prejme enak znesek nadomestila, skladno z ZDR-1, delodajalec pa prejme v celoti povrnjeno nadomestilo. Na ta način bomo razbremenili delodajalce ter ohranili delovna mesta. Delodajalec se pri uveljavitvi pravice do povračila nadomestila opredeli, ali bo koristil pomoči po točki 3.1 (100 %) ali 3.10 (80 %), pri čemer mora vlogi predložiti izjavo, da iz naslova državnih pomoči še ni prejel javnih sredstev, ki bi presegala prag 800.000 evrov. Ko delodajalec preseže prag 800.000 evrov, je upravičen do povračila nadomestila plače v višini 80 %.
Po amandmaju k 58. členu z dne 25. 11. se začasno spreminja ureditev vročanja po predpisih, ki urejajo upravni postopek.
Z amandmajem k 59. členu se črta poseg v ZNB, ki dodatno sankcionira s 57. členom »Kadar je dejanje iz 14. točke prejšnjega odstavka storjeno v času, ko je pristojni organ zaradi omejevanja razširjanja nalezljive bolezni prepovedal oziroma omejil zbiranje ljudi na javnih krajih, se kaznuje za prekršek posameznik z globo od 1.000 do 10.000 evrov.
Se pa z amandmajem z dne 25. 11. dodaja še: "Če je v primeru prekrška iz 14. točke prvega odstavka tega člena, za katerega se kaznuje posameznik, ki organizira zbiranje ljudi v nasprotju s predpisom, s katerim je določen ukrep prepovedi oziroma omejevanja zbiranja ljudi na javnem kraju na podlagi 3. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona, narava prekrška posebno huda zaradi povzročitve nevarnosti za zdravje večjega števila ljudi v času, ko je zbiranje ljudi prepovedano zaradi nevarnosti širjenja nalezljive bolezni, se posameznik kaznuje z globo od 1.200 do 12.000 evrov."
Z amandmajem k 61. členu se daje Vladi možnost, da ukrep po ZIUOPOK podaljša za 12 mesecev.
Amandma na 63. člen, ki posega v ZIPRS2021, dodaja možnost, da se v letu 2020 s strani občin zaradi izjemnih okoliščin izplača celotni znesek načrtovanih sredstev za izvedbo aktivnosti oziroma dejavnosti nevladnih organizacij, ne glede na 3. in 5. točko prvega odstavka in tretji odstavek 33. člena ZIPRS2021.
Z amandmajem z dne 25. 11. je dodan še pogoj: Izplačila iz prejšnjega odstavka tega člena so dovoljena, če nevladne organizacije dogovorjene aktivnosti oziroma dejavnosti izvedejo do konca leta 2021.
Amandma k 64. členu določa časovni okvir za ukrep, da miruje pravica do denarnega nadomestila tudi iskalcu zaposlitve, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. Ta poseg v ZUTD velja do 31. 12. 2020, se pa lahko podaljša s sklepom Vlade za pol leta.
Amandma k 99. členu dodaja 99.a člen, ki posega v Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, in sicer uvaja določene olajšave pri najemanju objektov za športne dejavnosti.
Amandma k 106. členu časovno omejuje poseg v ZDR-1. Tako bodo obveščanje o odreditvi dela na domu inšpektorata za delo izvajali delodajalci z oddajo obvestila preko informacijskega sistema za podporo poslovnih subjektov do 31. 12. 2020, Vlada pa lahko tak režim s sklepom podaljša za šest mesecev. Nato se dodaja nov 106.a člen, ki posega v ZZUOOP: Ne glede na osmi odstavek 55. člena ZZUOOP se sredstva za financiranje stroškov plače in povračil stroškov ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja povrne iz proračuna RS delodajalcu, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Kako se vloži zahtevek, bo še določeno. Ta ukrep velja do 31. 12. 2021. Za sredstva za testiranje pa dobi izvajalec iz prvega odstavka ZZUOOP za svoje zaposlene in druge delavce, razen določenih izjem, povrnjene stroške na podlagi vloge pri Ministrstvu za zdravje oziroma MDDSZEM. Ta ukrep velja od 19. 10. 2020 do preklica epidemije.
Z amandmajem se dodaja novi 106.b člen, ki časovno okvirja ureditev v ZZUOOP za kmete, samozaposlene in družbenike. Za delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka velja ureditev do 31. 12. 2020 z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.
Amandma, ki dodaja 106.d in 106.e člen pa posega v Zakon o verski svobodi, in sicer v način določanja osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence za čas od 1. 10. 2020 do preklica epidemije.
Spreminjajo se tudi členi, ki urejajo povračilo fiksnih stroškov. Zato navajamo te amandmaje v celoti tukaj.
Črta pa se 112. člen, ki je predpisoval sankcijo za prejemnike teh sredstev: V primeru, da upravičenec poda lažno izjavo in v primeru, da upravičenec ne upošteva obveznosti po tretjem odstavku 110. člena tega zakona, je upravičenec dolžan plačati prejeto pomoč skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Amandma k 113. členu pa spreminja poseg v interne akte društev in političnih strank glede sklica skupščine.
Z amandmajem na 127. člen pa se spreminja ureditev zagotavljanja sredstev za dodatek po 11. točki prvega odstavka 39. člena KPSJ. Delodajalci javnega sektorja vložijo zahtevek za sredstva, ki so zagotovljena v proračunu RS, občini ustanoviteljici (novo) ali resornemu ministrstvu.
Dodan je nov 127.a člen, ki ureja zaposlitev zaradi nujnih delovnih potreb v času obvladovanja virusa COVID-19. Za ta namen se lahko pri delodajalcih v javnem sektorju sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas za obdobje, ki traja najdlje do 31. 8. 2020, brez javne objave prostega delovnega mesta. Pogodba se lahko sklene tudi za področje vzgoje in izobraževanja za delavca, ki še nima opravljenega strokovnega izpita s področje vzgoje in izobraževanja, če izpolnjuje druge pogoje za zasedbo delovnega mesta. Na enak način se lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi pri zasebnem izvajalcu socialnega in zdravstvenega varstva, ki opravlja dejavnost v okviru mreže javne službe.
Z novim 127.b členom se ureja dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v obdobju epidemije za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega časa, za obdobje od 19. 10. do preklica epidemije.
Amandma k 134. členu ureja pridobivanje podatkov za preverjanje, komu pripada topel obrok za učence in dijake.
Z amandmajem se dodaja 137.a člen, ki ureja financiranje zaščitne opreme za športne organizacije in športnike pri športni vadbi in tekmovanjih.
139.c člen pa z amandmajem ureja podaljšanje roka za vložitev vloge za delodajalce, ki so bili registrirani v obdobju med 12. 2. 2020 in 1. 9. 2020 in so delavce na začasno čakanje napotili že pred uveljavitvijo ZIUOPDVE, za obdobje od 1. 10. 2020 dalje lahko vložijo vlogo iz prvega odstavka 74. člena ZZUOOP še v osmih dneh po uveljavitvi ZIUOPDVE (gre za ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo).
Predstavljeni so amandmaji (večina), sprejeti in predstavljeni v poročilu Odbora za finance. Državni zbor bo 25. 11. 2020 predvidoma sprejel celotno besedilo ZIUOPDVE (PKP6). Možno je, da bo pred tem sprejel še nekaj amandmajev, enega smo navedli. Objava v Uradnem listu bo predvidoma v osmih dneh po sprejemu, torej konec naslednjega tedna. Zakon bo veljal naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Opomba: Ker so amandmaji črtali določene člene in določene dodali, so se v verziji, ki je bila na koncu sprejeta, členi preštevilčili.
Vir: 1472-VIII Besedilo zakona poslano Državnemu svetu 25.11.2020 [22 - Zakonodajno-pravna služba]
Napoved:
- Naročniki DARA premium, boste lahko po objavi predpisa v Uradnem listu prebrali članek o novostih v ZIUOPDVE za delodajalce
- Naročniki DARA profi, profi plus in premium boste lahko po objavi predpisa v Uradnem listu prebrali članek o novem ukrepu financiranja fiksnih stroškov
